Carmina Burana - izjemen glasbeni dogodek v Litiji in Krškem

V soboto, 2. oktobra, se je v športni dvorani Gimnazije Litija odvijal koncert, posvečen 20. obletnici nemške enotnosti. Zbor svetega Nikolaja iz Litije in Mešani pevski zbor Viva Brežice sta v sodelovanju s simfoničnim orkestrom Collegium musicum iz Potsdama in njihovim dirigentom dr. Knutom Andreasom, solisti Urško Žižek, Jožetom Vidicem in Andrejem Debevcem ter otroškima pevskima zboroma iz Litije in Šmartnega izvedla znamenito delo Carla Orffa Carmina Burana. Dan pred omenjenim koncertom je ista zasedba gostovala v Kulturnem domu v Krškem.


Več kot 230 nastopajočih je navdušilo obiskovalce v športni dvorani Gimnazije Litija (Foto: Gregor Požun)

Rdeča nit sodelovanja je bila 80-letnica rojstva dirigentske legende Carlosa Kleiberja, ki je svojo kariero začel v Potsdamu, zadnja leta življenja pa živel na Konjšici pri Litiji, poročen s Slovenko.

Sodelovanje z nemškimi glasbeniki je bilo zasnovano pred tremi leti, ko je takratna kulturna atašejka Slovenije v Berlinu Monika Kartin Duh povezala dirigenta orkestra dr. Knuta Andreasa in zborovodkinjo Zbora sv. Nikolaja Litija, Heleno Fojkar Zupančič, ki je k projektu pritegnila še tri slovenske zbore: Mešani pevski zbor Viva iz Brežic pod vodstvom Simone Rožman Strnad, Nikolajev otroški zbor Litija ter Otroški zbor Osnovne šole Šmartno pri Litiji in tri vrhunske slovenske soliste.

Dvesto trideset glasbenikov je nastopilo pod taktirko nemškega dirigenta dr. Knuta Andreasa, ki je celotno Carmino Burano dirigiral na pamet in popolnoma prevzel pevce in poslušalce s sproščenostjo in z živo interpretacijo posameznih besedil.


Solisti Jože Vidic - bariton, Urška Žižek - sopran, Andrej Debevec - tenor in dirigent Knut Andreas iz Nemčije (Foto: Iztok Urbančič)

Devetsto poslušalcev, ki so v dvorano Gimnazije Litija prišli od blizu in daleč in so po koncertu nastopajoče nagradili s stoječimi ovacijami so dokaz, da so tovrstni koncerti zelo zaželeni tudi izven prestolnice.

Po koncertu je Vito Primožič, urednik in direktor založbe Astrum, zapisal naslednje: "Na koncertu je bilo vse od izvedbe prihoda/parkiranja pred koncertom, vključno z redarji, prevzema vstopnic, hostes in spremljevalcev koncerta, ... vse do dobro pripravljenih solistov, gostujočega orkestra iz Nemčije in zavzetega petja dobro pripravljenih pevskih zborov - vse v superlativih. Organizatorji koncertov v slovenskih megapolisih- v Litiji bi se lahko česa naučili!"


Zborovodkinje Simona Rožnan Strnad, Helena Fojkar Zupančič, Klavdija Bric in Selma Gradišek (Foto: Iztok Urbančič)

Štirje uspešni koncerti, dva v Nemčiji in dva v Sloveniji, so več ko zadosten razlog za razmišljanje o nadaljevanju sodelovanja nemških in slovenskih glasbenikov.


Kritika koncerta
Črt Sojar Voglar, akademski glasbenik, skladatelj
V soboto 2. oktobra je bila v športni dvorani Gimnazije Litija sklepna izvedba monumentalne kantate Carmina Burana Carla Orffa. Nastopili so simfonični orkester Collegium musicum iz Potsdama, Mešani zbor Viva Brežice in Zbor sv. Nikolaja Litija ter Nikolajev otroški zbor iz Litije in Otroški zbor Oš Šmartno pri Litiji. Sodelovanje teh glasbenih skupin se je začelo letos poleti, ko so s Carmino Burano nastopili v Nemčiji, dan pred litijsko izvedbo pa so gostovali v Krškem. Koncert je bil hkrati tudi posvetilo 80-letnici rojstva pokojnega dirigenta Carlosa Kleiberja in 20-letnici združitve Nemčije. Vsekakor je šlo za izjemen dogodek, kakršnega v Litiji skoraj ni.

Carmina Burana je tehten zalogaj za vsak zbor in orkester. Zahteva dobro kondicijsko pripravljenost ter pravočasen odziv na ritmične spremembe. Športna dvorana v primerjavi s kakšno koncertno dvorano sicer ne more ponuditi tiste prave elementarnosti Orffove glasbe, zato pa od izvajalcev zahteva dosti bolj tenkočuten pristop do zvočne celote in prisluškovanju posameznih skupin. Energični mladi dirigent Knut Andreas je svojo nalogo opravil z odliko; uspešno je ohranjal zvočna razmerja in spretno koordiniral orkester in zbore. Orkester Collegium musicum, ki ni poklicno telo ampak združuje ljubiteljske glasbenike se je potrudil maksimalno v okviru svojih sposobnosti. Občasno so sicer tolkala ritmično zaostajala, rogovi pa so imeli več intonančnih problemov. Najbolje so se izkazala godala, trobente in pozavne.

Zbori (pripravile so jih Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad, Klavdija Zupančič in Selma Gradišek) so bila najkvalitetnejša glasbena telesa večera. Intonacija je bila odlična, besedilo jasno podano, blesteli so zlasti svetlo zveneči soprani. Tudi pri moškem delu zbora je bilo čutiti veliko energije v podajanju vsebine, k sreči pevci niso prestopili praga kričavosti. Nezanemarljiv delež solistov je bil različno kvaliteten: suvereni in vedno dobro pripravljeni baritonist Jože Vidic se je kljub trudu zaradi akustičnih zahtev dvorane včasih nekoliko preveč izgubil v zvočni masi. Sopranistka Urška Žižek je sicer intonančno zanesljiva in glasovno prodornejša, vendar pa je zaradi tega njen glas v višjih legah postopoma izgubljal subtilnost. Tenorist Andrej Debevec je bil kot labod na ražnju dovolj prepričljiv.

Koncert je spremljala sijajno režirana osvetlitev, ki je dala izvedbi dodaten multimedijski šarm. Tudi sicer je bila organizacija koncerta na najvišji ravni, primerljiva s katerokoli prireditvijo državnega nivoja v Sloveniji. Navdušeno občinstvo pa je v prepolno zasedeni dvorani orkester in pevce nagradilo s stoječimi ovacijami.